Dosedanje razprave o vlogi in položaju humanistike v sodobni družbi so se več ali manj omejevale na:
- načelna vprašanja uporabnosti humanistike,
- njen prispevek k diskusiji o vrednotah humane družbe,
- izdelavo etik poslovanja in raziskovanja in
- morebitno sovplivanje na trajni družbeni razvoj.
Manj ali skoraj nič se je ob tem upošteval humanistični razumevanjski kontekst, ki opredeljuje komunikativno – in ne zgolj komunikacijsko – konkretnost sodobne družbe. Če želimo temu slediti, mora humanistika prestopati različne sektorje, registre, arhive, lestvice … Kako? Kako na to vplivajo »tradicija«, »zgodovina«, »jezik«, »vednost«, »vrednost«, »sporočilnost«, »mnenje«, »pobuda«, »javno dobro«, »posameznik«, »skupnost«, »ustvarjanje« … Ali naj še naprej vztrajamo pri ustaljenih formaliziranih postopkih in pristopih, ali moramo končno pristopiti k vsebini, ki opredeljuje sam sensus communis, tisto, »kar nam je skupno«.
Demokratični premik ni nekaj samoumevnega, temveč ga je treba vzpostaviti v elementarnosti konsenza.
- Kaj je tisto, kar si skupaj delimo, vendar nas nasprotno, in kot po neki direktivi, v največji meri deli?
- Katera razmerja in razmere je treba tu preseči, da bi dosegli mero za potrebno kritično obravnavo?
- Ali si jo upamo naprtiti, glede na naša dosedanja ravnanja in naravnanosti?
Na tematskem večeru so sodelovali: Dean Komel, Aleš Maver, Bernard Nežmah in Urška Makovec.