Konference
16. 1. 2023; Konferenca Die Bedeutung der Philosophie Eugen Finks im Zeitalter des Nihilismu
23. do 24. 11. 2022; Mednarodni posvet RAZMIŠLJANJA O EVROPI JUGOVZHODNO OD ZAHODA
2.-4. 12. 2021; Mednarodna konferenca Srednje- in vzhodnoevropskega združenja za fenomenologijo (CEESP): »Fenomenologija in družbenost«
12. 10. 2021; Most čez Zaliv
Video:
- Pomen revij Most in Zaliv za premoščanje nesvobode – Alenka Puhar >>
- Most in enoumje – Vladimir Vremec >>
- O nastanku revije Most – Drago Štoka >>
- Tržaška revija Most, zgodnji poskus vseslovenske povezave in dialoga – Lev Detela >>
- Trden most kot kamen kost (Edvard Kocbek in njegovo sodelovanje Tržačani) – Miha Glavan >>
- Rob, ki je postal sredina – Lojze Petrle >>
- Pogledi Aleša Lokarja na vlogo kritike leta 1977 – Feliks Bister >>
- Most čez Zaliv v sodobnost – Andrej Lokar >>
- Koncept (slovenskega) naroda v Mostu in Zalivu v dolgih šestdesetih – Tomaž Ivešić >>
- Most do Italijanov – Loredana Umek >>
- Stanko Janežič in pomembne pobude s stranskega sedeža – Ivo Jevnikar >>
- Nobenega razloga ni, da še naprej zavlačujemo s čiščenjem – Marjan Frankovič >>
- Simpozij Most čez Zaliv – Diskusija >>
28.-30. 9. 2019; Mednarodna konferenca, Evropa vzhodno od zahoda – 30 let tranzicije. Quo vadis?
Video:
17.12. 2018; Konferenca Kontemporalnost razumevanjskega konteksta v interdisciplinarni humanistiki
Prva v seriji znanstvenih konferenc na temo Kontemporalnost razumevanjskega konteksta v interdisciplinarni humanistiki se je odvijala v ponedeljek, 17. 12. 2018, v City Hotelu, Dalmatinova 15, Ljubljana.
Z raziskovalkami in raziskovalci, ki sodelujejo z Inštitutom Nove revije, smo obravnavali epistemološke, zgodovinopisne, umetniško-teor
Video:
1. Podlage kontemporalnosti
Dean Komel: Kontemporalnost razumevanjskega konteksta kot konceptualna podlaga interdisciplinarne humanistike
Tina Bilban: Življenjski svet kot temelj razumevanja znanosti
Darko Darovec: E-QUALITY. Evropska kakovost življenja in ozemlje: enakost, regije in identitete v povezavi z diferencirano integracijo
Manca Erzetič: Vprašanje o zgodovinski umeščenosti človeške eksistence
Moderator: Tomaž Zalaznik
2. Kontemporalnost in kontekst
Brane Senegačnik: Smisel, kontekst, kontemporalnost
Jožef Muhovič: Preokvirjanja v noosferi. Kontemporalne implikacije sodobnega razmerja med likovno umetnostjo in humanistično znanostjo
Andrej Božič: Pesniški kon-tekst(i). Ob rob pesmi Paula Celana »Unlesbarkeit«
Moderator: Aleš Maver
3. Razumevanje zgodovine
Mira Miladinović Zalaznik: Izvenpartizanski boj proti nacional-socializmu na Slovenskem
Bernard Nežmah: Preživela govorica komunizma
Moderator: Darko Darovec
4. Med zgodovino in pravom
Damijan Kukovec: Pravo in zgodovinska analiza
Urška Lampe: Konvencija o zaščiti civilnih oseb v času vojne (1949) med preteklostjo in prihodnostjo
Aleš Maver: Mimobežnost dveh Evrop: Premisleki o zahodnem nerazumevanju evropskega vzhoda po drugi svetovni vojni.
Moderator: Dean Komel
Znanstveni članki v reviji Annales >>
13. 9. 2018; O oblasti v arhitekturi #2: Fenomenološka perspektiva
Na konferenci O oblasti v arhitekturi #2: Fenomenološka perspektiva, ki je bila v četrtek, 13. septembra 2018, v Ljubljani, ob drugih uglednih mednarodnih gostih nastopili vodja raziskovalnega programa INR Dean Komel ter člana FORhUMA Jeff Malpas in Peter Trawny.
13.-14. 9. 2018; Mednarodna konferenca Zgodbe staranja
Mednarodna konferenca in spremljevalni dogodki z naslovom Zgodbe staranja, katerih pobudnica je dr. Tina Bilban, so potekali 13. in 14. 9. 2018 (spremljevalni dogodki: 11.-13. 9.), v Central Hotelu, v Ljubljani, v soorganizaciji Inštituta Nove revije, zavoda za humanistiko.
Video:
1. dr. Tina Bilban: Uvodni govor >>Video
dr. Tom Kirkwood: What is ageing? >>Video
2. dr. Zvezdan Pirtošek: Nevrologija staranja – med predsodki, miti in dejstvi >>Video
3. dr. Gregor Majdič: Zakaj se staramo in kaj lahko naredimo, da se ne bi? >>Video
4. dr. Ingrid Tomkowiak: The Child and the Elderly. Tropes of Ages in Johanna Spyri’s Heidi and its film adaptations >>Video
5. dr. Valentina Hribar Sorčan: Spomini in nostalgija v času staranja >>Video
6. mag. Tilka Jamnik: Knjige na temo staranja in starosti >>Video
7. Nina Mav Hrovat, mag: Otrok ne potrebuje tabujev o staranju in o smrti >>Video
8. dr. Tina Bilban: Zgodbe staranja >>Video
9. Okrogla miza: Dobre prakse na področju medgeneracijskega sodelovanja in aktivnega staranja >>Video
6.-9. 9. 2018; Mednarodna konferenca: Evropa na križpotjih sodobnega sveta 100 let po Veliki vojni
23. 10. 2017; S knjigami in filmi do znanosti in etike: boljše poznavanje staranja za vse generacije
Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Srednja vzgojiteljska šola Ljubljana so organizirali konferenco z naslovom S knjigami in filmi do znanosti in etike: boljše poznavanje staranja za vse generacije v ponedeljek, 23. 10. 2017, v Hotelu Central, na Miklošičevi 9, v Ljubljani. Na konferenci so nastopili: dr. Tina Bilban, mag. Tilka Jamnik, Petra Županič, Mateja Hauser, Barbara Kelbl in dr. Dušana Findeisen.
Video:
Boljše poznavanje staranja za vse generacije – dr. Tina Bilban >>Video
S slikanicami: boljše poznavanje staranja za vse generacije – mag. Tilka Jamnik >>Video
Razmišljati o(b) filmu: film in mladi vseh starosti v Kinodvoru – Barbara Kelbl >>Video
Luč, kamera, akcija – s filmom do nove podobe starosti – Dr. Dušana Findeisen >>Video
Dosor-jeva Bukvarna: primer samoizobraževanja in razvoja empatije zaposlenih – Mateja Hauser >>Video
O starostnikih z mladimi – za najmlajše – Petra Županič >>Video
12. 10. 2017; Konferenca Uporabnost znanstvenih dosežkov
Namen konference je glede na sedanje stanje, vlogo in pomen znanosti v slovenskem prostoru spodbuditi pogovor, premisleke in odločitve, ki bi pospešile njen razvoj in omogočile večjo uporabnost njenih dosežkov ter hkrat ne zavirale temeljnega raziskovanja. Sodelovali so: prof. dr. Jože Vižintin, dr. Sam Liaw, prof. dr. Jure Zupan, prof. dr. Jože Duhovnik, Tomi Ilijaš, dr. Jožica Rejec, prof. dr. Frane Adam, dr. Tina Bilban, prof. dr. Miha Brejc, dco. dr. Aleš Maver in doc. dr. Bernard Nežmah.
Video:
Konferenca Uporabnost znanstvenih dosežkov – dr Jože Vižintin in dr Sam Liaw >>Video
Razmerje med znanostjo in njeno tehnološko uporabnostjo >>Video
Vloga humanističnega in družboslovnega raziskovanja v razvoju družbe in države >>Video
19. 4. 2017; Potenciali jugovzhodne Evrope
14. 11. 2016; Konferenca Skozi knjige k pogovoru o starosti
V projektu “Skozi knjige k pogovoru o starosti”, ki je v letu 2016 potekal pod okriljem Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, smo z mladimi dialog o starosti in staranju odprli preko knjig. Kvalitetna literarna dela so ponudila ogledalo, prostor za identifikacijo in odprla kompleksna vprašanja. Tako razprti dialog se je nato razvil v izobraževanje o bioloških vidikih staranja, v medgeneracijski dialog in pogovor o etičnih vidikih družbenega sožitja med generacijami. Gre za pilotni projekt, ki razpira nove možnosti povezovanja znanosti in literature.
Prav to povezavo smo nadgradili na konferenci “Skozi knjige k pogovoru o starosti”, na kateri smo ob zaključku projekta gostili vodilne strokovnjake in raziskovalce s področja literature in popularizacije branja, staranja in starostnih bolezni. Njihove poglede smo združili na zaključni okrogli mizi, kjer bomo pretresli že utečene in nove možnosti povezovanja med znanostjo, literaturo in drugimi mediji ter nove kanale za osveščanje in izobraževanje o tematiki staranja, ki so hkrati lahko novi kanali za popularizacijo znanosti in branja.
– dr. Tina Bilban: Uvodno predavanje – skozi knjige k pogovoru o starosti >>Povezava
– dr. Dragica Haramija, mag. Tilka Jamnik: Smrt zaradi staranja v mladinski prozi >>Povezava
– dr. Maja Besjanac: Staranje, možgani in nevrodegenerativni procesi >>Povezava
– dr. Simon Brezovar, univ. dipl. psih.: Med zdravim staranjem in demenco: psihologovi razmisleki o starajočih se možganih >>Povezava
– seznam priporočenih knjig o staranju in smrti >>Povezava
2. 10. 2015; Predstavitev Inštituta Nove revije nemškim študentom in diskusija o delovanju inštituta
The Collegium Oecumencium Munich is a dormitory/study college for Christian students in Munich, Germany. 52 university students from 20 countries live together and are committed to live together, to pray together and to study together. Supported by the Evangelical Lutheran Church in Bavaria, the study college welcomes university students from all departments and belonging to wide diversity of Christian traditions. They meet on a weekly basis for joint study sessions.
28. 4.-29. 4. 2015; Mednarodna konferenca Razvoj demokracije v Zagrebu
10.6 – 11.6 2014; Avtoriteta in demokracija
28. 5. 2014; »Ali vemo, zakaj smo v krizi?« Družbena kriza in institucionalne spremembe
Organizacija konference:
Inštitut Nove revije in Inštitut za razvojne in strateške analize
Program:
Temeljno vprašanje, s katerim se soočamo, je, kako bo izgledala Slovenija čez dve, tri leta? Bo ta kriza (ki je seveda tudi evropska) čez nekaj let samo pozabljena epizoda ali pa bo Slovenijo korenito spremenila? Glede na to, da je kriza, ki se je sprva kazala v obliki ekonomske recesije in javnofinančnega neravnotežja, razkrila še celo vrsto drugih nakopičenih sistemskih disfunkcionalnosti in blokad, lahko sklepamo, da se brez institucionalnih reform in sprememb »forme mentis« iz te slepe ulice zlepa ne bomo izvili. Vprašanje pa je, ali bodo te spremembe izsiljene, načrtovane ali spontane? Kakšni so scenariji prihodnjega razvoja? Ali drsenje v model entropične in anomične družbe lahko zaustavimo?
Na tej okrogli mizi (ali na vrsti okroglih miz, ki bodo sledile) bi želeli postavili temelje za nov tip diskurza o krizi. Ta bo skušal preseči dosedanje artikulacije, ki slonijo na vsesplošnem lamentiranju, na prikrivanju težav (»nojevski diskurz«, značilen za zadnjo vlado) ali pa na obtoževanju drugih in iskanju vzrokov za krizo v zunanjih dejavnikih (recimo »antikapitalistični diskurz«). Mnenja smo, da obstajajo tudi druge možnosti intelektualnega pristopa. Zato bi diskurz želeli oblikovati na podlagi realnih scenarijev razvojnih opcij, do katerega lahko pridemo z instrumentarijem družboslovne analize in filozofske refleksije.
Na okrogli mizi bodo sodelovali dr. Frane Adam, dr. Dean Komel, dr. Matevž Tomšič in drugi strokovnjaki s področja družboslovja in humanistike. Iztočnica za diskusijo bo knjiga dr. Franeta Adama Na razpotju družbene krize – Quo vadis, Slovenija? (IRSA, 2013), katere povzetke vam prilagamo.
3. 9.-4. 9. 2103; Mednarodna konferenca Razvoj demokracije, City Hotel, Ljubljana
11. 11. 2010, 16. 11. – 17. 11. 2010; Kriza svobode (mednarodna konferenca)
Organizacija konference:
Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko
Nastopajoči na konferenci:
Dean Komel, Žarko Paić, Bernard Brščič, Branko Senegačnik, Peter Trawny, Rok Svetlič, Gorazd Bajc, Andrina Tonkli Komel, Anton Mlinar, Jernej Letnar Černič, Petra Jevremović, Jurij Verč, Bernard Nežmah
Poglavitno vodilo pri pripravi mednarodne konference “Kriza svobode” tvori ugotovitev, da je svoboda osrednji problem, ki se javlja v razmerah današnje splošne družbene krize: ne le, da se vse izraziteje kažejo tendence po njenem omejevanju, marveč se predvsem pozabljajo same podlage, na katere postavljamo naša pojmovanja svobode. Tranzicijski čas po “koncu ideologij” zaznamujejo najrazličnejše družbene demagogije, kapitalske manipulacije, socialni pritiski in vrednostna indiferenca, ko se pod plaščem zagotovljene svobode vseh ne more prikriti negotovosti svobode vsakogar. Kaj pogojuje to negotovost, je vprašanje, na katerega bodo skušali odgovoriti.
Tematski sklopi, ki bodo posebej obravnavani:
– filozofski vidiki krize svobode danes;
– družbenoekonomska kriza in kriznost humanosti;
– svoboda individualnosti in družbena svoboda;
– svoboda skozi zgodovinska, religiozna in kulturna pojmovanja;
– medijska svoboda v primežu politike in kapitala;
– civilna družba in svoboda javne besede;
– pravo in kriza inštitucije človekovih pravic;
– svoboda kot element politične odgovornosti;
– izobraževalne reforme in avtonomija univerze;
– umetniško ustvarjanje kot prostor svobode;
– ekonomistično pogojevanje znanstvenega raziskovanja;
– ekologija in ekonomija v razkoraku svobode.
Program:
predavanje pred konferenco:
Pier Aldo Rovatti: Noi, i barbari. Considerazioni sull’anomalia italiana. (Mi, barbari. Razmišljanja o italijanski anomaliji)
konferenca:
Dean Komel: Uvodni nagovor: O svobodi nesvobode
Žarko Paić: Posthumano stanje i horizonti slobode (Posthumano stanje in horizonti svobode)
Bernard Brščič: Ideologija neoliberalizma in kriza sodobnosti
Branko Senegačnik: Kriza krize
Peter Trawny: Das Medium und die Abwesenheit der Revolution (Medij in odsotnost revolucije)
Rok Svetlič: Prostost duha kot pogoj svobode
Gorazd Bajc: »Svobode«: zgodovina nadzora obveščevalnih služb
Andrina Tonkli Komel: Svoboda in vera
Anton Mlinar: Svoboda »na robu«: Kaj ima Dietrich Bonhoeffer povedati o svobodi?
Jernej Letnar Černič: Premik od retorike človekovih pravic k njihovemu uresničevanju
Petar Jevremović: Svakodnevica, simbolička regulativa i pitanje slobode (Vsakdanjost, simbolna regulativa in vprašanje svobode)
Jurij Verč: Svoboda govora in svoboda poslušanja
Bernard Nežmah: Humanistika kot počelo medijske svobode
5. 5. 2010; Kritična humanost (mednarodna konferenca)
Organizacija konference:
Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko, Filozofska fakulteta in Rektorat Univerze v Ljubljani
Nastopajoči na konferenci:
Dean Komel, Liangkang Ni, Rolf Elberfeld, Maja Milčinski, Damir Barbarić, Tina Bilban, Sašo Dolenc
Izhodišče razpravljanja konference Kritična humanost je bila kriza humanizacijska načela, po katerem se je človek postavil na čelo vsega bivajočega, a je vendar pristal v začelju samega sebe.
Pogovor o tem, kako opredeliti možnost vzpostavljanja »kritične humanosti«, je bil zasnovan z vidikov, ki problemtizirajo filozofijo v lastnem kritičnem dosežku, ne da bi pri tem opustili njeno refleksijsko podlago, ki vključuje tako etične kot dianoetične predpostavke.
V prvem delu mednarodne konference je bilo tako v ospredju vprašanje, kaj lahko v tem pogledu prispeva pogovor med evropsko tradicijo filozofije ter budistično in daoistično mislijo, v drugem delu pa vprašanje, kako v perspektivi takega kritičnega pogovora opredeliti razmerje med filozofijo in znanostjo danes.
Konferenca je organizirana ob obisku prof. dr. Liangkang Ni-ja, dekana humanistične fakultet univerze Sun Yat-sem v Guangdzouju in vodilnega kitajskega filozofa na področju fenomenologije. Iz tujine bosta na konferenci sodelovala še prof. dr. Rolf Elberfeld z Univerze v Hildesheimu, ki se ukvarja z interkulturno filozofijo in prevajanjem japonske filozofije v nemščino ter prof. dr. Damir Barbarić z univerze v Zagrebu, avtor številnih del s področja hermenevtike in predavatelj na vrsti evropskih univerz. Profesor dr. Maja miličnski, ki na Filozofski fakulteti v Ljubljani predava azijske filozofije in religije in je avtorica številnih del s tega področja, ki jih je objavila doma in v tujini, bo na konferenci spregovorila o aktualnosti daoistične filozofije. Simpozij bosta zaključila filozof in filozofinja mlajše generacije doc. dr. Sašo Dolenc in dr. Tina Bilban, ki se posvečata predvsem razmerju med filozofijo in znanostjo.
Program:
Kritična humanost, prof. dr. Dean Komel, Univerza v Ljubljani
Phänomenologie und Buddhismus, prof. dr. Liangkang Ni, Univerza Sun Yat-sen, Guangzhou
Kants Tugendlehre und buddhistische Übungspraxis , prof. dr. Rolf Elberfeld, Univerza v Hildesheimu
Beyond Humanity: Life and Death in Daoism, prof. dr. Maja Milčinski, Univerza v Ljubljani
Sein als Lassen , prof. dr. Damir Barbarić, Univerza v Zagrebu
Prestopanje meja – kaj si lahko povesta fenomenologija in sodobna fizika, dr. Tina Bilban, Inštitut za kvantno fiziko in matematiko Avstrijske akademije znanosti
Kaj je znanost – poročilo o stanju vednosti v dobi interneta, doc. dr. Sašo Dolenc, Univerza v Ljubljani
Kot uvod v konferenco je bilo 31. marca 2011 organizirano predavanje prof. dr. Tadashija Ogawe z Univerze v Kjotu »The Transsubjective Creation and Poetic Atmosphere«.
11. 11. 2009; Robovi literature (simpozij)
Organizacija simpozija:
Inštitut Nove revije – Zavod za humanistiko
Nastopajoči na simpoziju:
Dean Komel, Jurij Verč, Andrej Božič, Marko Juvan, Alojzija Zupan Sosič, Igor Grdina, Andrej Brvar, Ivo Svetina, Meta Kušar, Marcello Potocco, Matej Krajnc, Andrej Hočevar, Cvetka Bevc, Primož Repar, Rudi Zaman, Rok Zavrtanik, Barbara Pogačnik, Robert Simonišek, Vanesa Matajc, Tomo Virk, Edvard Kovač, Alen Širca, Brane Senegačnik, Tina Bilban, Boštjan M. Turk, Mira Miladinović Zalaznik, Janko Rožič, Bernard Nežmah, Miha Pintarič
Kaj je pravzaprav marginalna pozicija literature? Ali je njena robnost tudi prednost ali celo njen specifični modus bivanja? Morda pa velja vprašati tako: ali ni robnost le rezultat nekega manka v razvoju literature in kazatelj vse večje oddaljenosti od središča (tako družbenega kot prostora samega u-stvarjenja)? Z marginalizacijo literature izgublja svoje stične točke tudi mnogo drugih sorodnih področij. Kar danes opažamo, so posledice te marginalizacije, ki se kažejo kot vzajemna in vsestranska odtujenost ter pomanjkanje medsebojne komunikacije. V ospredje vse bolj prihaja manko skupnega prostora oz. prostora srečevanja vseh teh področij.
Morda lahko prav premislek (ob-)robnosti glasu literature zbliža raznotere perspektive in omogoči približanje njenemu kraju. Omogoči sestop in vstop v kraj, ki se razprostira v o-kraj in pred očmi bralca z besedo, z govorico razpira in vzgibava razgibano krajino sveta, njegova razsežja in njegovo presežnost. Kraj, ki (se) odpira (v) prostor. (V) prostost.
Program:
Dean Komel: Literatura in šola mišljenja
Jurij Verč: Središčnost in robnost slovenske literature
Andrej Božič: Pokrajina in kraj literature
Marko Juvan: Nujnost literature v petih pojmih: imaginarno, mimezis, alteriteta, singularnost, transgresija
Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta ali uspešnost literature?
Igor Grdina: Nostra maxima culpa
Andrej Brvar: Šestdeseta
Ivo Svetina: Elita roba: zakaj vztrajati na robu
Meta Kušar: Ali je literatura ujeta v strankarski sistem?
Marcello Potocco: Robovi ali (stran)poti med prakso in teorijo
Matej Krajnc: Problem interdisciplinarnosti literature: razprava o interdisciplinarnosti literature kot (ob)robnem pojavu
Andrej Hočevar: Prodor v nastajajoči prostor
Cvetka Bevc: V areni življenja ali pred zaprtimi vrati?
Primož Repar: Literatura na obrobju ali marginalizirana človečnost
Rudi Zaman: Vrhunska literatura med komercialo in založniško etiko
Rok Zavrtanik: Literatura, ki je ogenj, ki obuja duše
Barbara Pogačnik: Dobri bralec kot žrtev povprečnega bralca
Robert Simonišek: Sodobna kritika in marginalizacija literature
Vanesa Matajc: Slovenski roman po letu 1990: premene v konceptih zgodovine
Tomo Virk: Literatura in etika: družbena vloga literature danes
Edvard Kovač: Eshatološkost literature, središče ali rob družbe?
Alen Širca: Literarna soteriologija?
Brane Senegačnik: Dva robova literature
Tina Bilban: Megla nad literarno pokrajino
Boštjan M. Turk: Vživetost literature v projekt slovenske polis
Mira Miladinović Zalaznik: Igor iz Perche ali Mož ima pravico vedeti, kako mu je umrl oče
Janko Rožič: O poeziji na robu
Bernard Nežmah: Ali je žurnalizem onkraj literature?
Miha Pintarič: Črka in glas. Na robu minljivosti zapisanega
1. 10.–2. 10. 2009; Zgodovinski in družbeni vidiki cenzure na Slovenskem
29. 11. 2008; Posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi
18. 11. 2008; Svoboda besede – odpiranje prostora (posvet)
10. 9. 2008; Interkulturnost – drugost – tujost (mednarodna konferenca)
10. 4.–12. 4. 2008; »Evropa, svet in humanost v 21. stoletju, dialog v kulturi – dialog med kulturami« (mednarodna konferenca)
10.–11. 10. 2007; Sodobno slovensko zgodovinopisje (znanstveni posvet)
29. 11. 2006; Drugi posvet o vlogi in perspektivah humanistike v Sloveniji in Evropi
16.–18. 11. 2006; Evropa, svet in humanost v 21. stoletju: fenomenološke perspektive, Četrta srednje- in vzhodnoevropska fenomenološka konferenca
VIZITKA
Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, na spletnih straneh objavlja informacije o dejavnostih v okviru raziskovalnega in infrastrukturnega programa, ki ju financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
