Sedanjost za prihodnost

21. 10. 2021; Novi glas, Most čez Zaliv do osamosvojitve domovine, Celodnevni simpozij o dometu tržaskih revij Most in Zaliv

14. 10. 2021; Primorski dnevnik, Robi Šabec, Most čez Zaliv, Na Slovenski matici v Ljubljani o vlogi tržaških revij Most in zaliv

12. 10. 2021; Radio TrstA, Igor Gregori, Reviji Most in Zaliv sta prevetrili slovenski kulturni prostor, V Ljubljani posvet o vlogi, ki sta jo tržaški reviji odigrali v slovenskem kulturnem in prostoru

29. 6. 2021; RAZPRAVE O MERITOKRACIJI IN DRUŽBI ZNANJA – MED SIMULACIJO IN REALNOSTJO / Inštitut Nove revije in Inštitut IRSA

29. 6. 2021; razprava Meritokracija in družba znanja – med simulacijo in realnostjo

Inštitut Nove revije in IRSA v soorganizaciji, Slovenska matica.

Sodelovali so:

Dr. Frane Adam
Dr. Igor Bahovec
Maruša Gorišek
Dr. Matej Makarovič
Dr. Bernard Nežmah
Dr. Marko Novak
Dr. Darka Podmenik
Dr. Janez Šušteršič
Dr. Matevž Tomšič

29. 11. 2019; Kritična razprava – Goli otok po sedemdesetih letih

Inštitut Nove revije je v sodelovanju s Fakulteto za slovenske in mednarodne študije Nove univerze organiziral KRITIČNO RAZPRAVO Goli otok po sedemdesetih letih.

Videopostnetki:

1. Goli otok po sedemdestih letih – pričevanja, Marijan Rogić, Andrej Aplenc >>

2. Goli otok kot totalitaristična zastraševalna metoda, dr. Manca Erzetič >>

3. Dolžnost spomina Goli otok – danes, dr. Mira Miladinović Zalaznik >>

4. Goli otok kot samoupravni laboratorij, dr. Božidar Jezernik >>

5. Goli otok v zgodovinski zavesti, dr. Renato Podbersič >>

6. Goli spomin Golega otoka, dr. Bernard Nežmah >>

7. Memorizacija Golega otoka na Hrvaškem – letni kamp, mag. Stjepan Štivić >>

8. Zakaj nas ni več strah Golega otoka?, dr. Dean Komel >>

9. Goli otok po sedemdesetih letih – Diskusija >>

14. 5. 2019; Komu in zakaj so v napoto zasebne raziskovalne in visokošolske organizacije?

15. 4. 2019; Posvet z naslovom Od monopola do konkurence

Posvet z naslovom Od monopola do konkurence se je odvijal v ponedeljek, 15. aprila 2019, ob 10. uri, v Državnem svetu..

1. 2. 2019; Okrogla miza o evalvaciji v znanosti oz. raziskovalno-razvojni dejavnosti

Dogodek o evalvaciji v znanosti, ki je potekal v petek, 1. 2. 2019, ob 11. uri, v stavbi Gospodarske zbornice, na Dimičevi ulici 13, v Ljubljani, je organiziral Inštitut za razvojne in strateške analize IRSA v sodelovanju z Inštitutom Nove revije, zavodom za humanistiko. Po uvodni predstavitvi organizatorja je sledila diskusija, v kateri so predstavili videnja in predloge udeleženci/ke, nato pa kratka razprava z zakjučki. 

“Namen te okrogle mize je, da prispeva k izboljšanju evalvacijskega postopka v okviru Javne agencije za raziskovanje (ARRS) in širše. Dosedanje izkušnje (v zadnjem času primer ak. dr. Noča) na tem področju kažejo na veliko mero netransparentnosti, arbitrarnosti in inerce oz. ponavljanja starih, poddoptimalnih vzorcev.

Oblikovalo se je soglasje, da bi moral biti recenzentski postopek kompleksnejši ter je potrebno prijaviteljem omogočiti možnost pritožbe. Zaželena oz. celo nujna bi bila ustanovitev komisije za etiko in integriteto v znanosti/raziskovanju.”

Frane Adam

28. 11. 2018; Država za državljane in državljanke – smernice za naprej

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo organizirali razpravo ob izidu zbornika Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1 na temo Država za državljane in državljanke – smernice za naprej.

V tej razpravi ob izidu zbornika Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji 1.1, ki vključuje odgovore na komentarje k prispevkom iz prve izdaje zbornika (večinoma jih je pripravil Frane Adam) in dva nova zapisa, bomo z avtorji obeh zbornikov obravnavali, kaj je določilno in usmerjevalno za tak prihodnji razvoj Slovenije, ki je vreden njenih državljanov in državljank. Razprava je bila v sredo, 28. novembra 2018, ob 18. uri, v City Hotelu, Dalmatinova 15, v Ljubljani (nova lokacija, nasproti RTV Slovenija).

> Država za državljane in državljanke – Frane Adam: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Dean Komel: >>Video

> Država za državljane in državljanke – besedilo Aleša Maverja: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Jan Zobec: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Stane Granda: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Gašper Blažič: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Igor Kovač: >>Video

> Država za državljane in državljanke – besedilo Mihaela Brejca: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Anže Burger: >>Video

> Država za državljane in državljanke – besedilo Marka Noča: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Jože Vižintin: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Darka Podmenik: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Jure Zupan: >>Video

> Država za državljane in državljanke – Tomaž Zalaznik: >>Video

7. 11. 2018; Predstavitev knjige Vse teče Vasilija Grossmana

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost se je odvila predstavitev knjige Vse teče avtorja Vasilija Grossmana (190–-1964). Razprava je bila v sredo, 7. 11. 2018, ob 18. uri, v Veliki dvorani Katoliškega inštituta, Krekov trg 1, v Ljubljani. Sodelovali so: prof. dr. Janez Kranjc, prof. dr. Lovro Šturm, prof. ddr. Igor Grdina in dr. Simon Malmenwall.

Čas, v katerem je ta novela nastala in ki govori o človekovi svobodi, na svoj način ponazarjajo tudi besede pesnice Ane Ahmatove, da si bosta zdaj pogledali v oči dve Rusiji – tista, ki je bila zaprta, in tista, ki je zapirala.

23. 5. 2018; Tematska razprava ob izidu knjige Ustanovitev Slovenije dr. Petra Jambreka

Z avtorskim prispevkom dr. Dimitrija Rupla in uvodnim nagovorom dr. Aleša Mavra

Procese in dogodke, ki so leta 1991 omogočili ustanovitev Slovenije, še vedno zakrivajo ali pa so samo delno odstrti — interesi, ki jih danes označujemo z različnimi izrazi in pojmi, kot je npr. globoka država.

Na razpravi so sodelovali: pravnik in nekdanji predsednik Ustavnega sodišča RS dr. Peter Jambrek; pisatelj, sociolog, politik in diplomat dr. Dimitrij Rupel; zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti in zgodovinar dr. Stane Granda.

Tematska razprava je bila v sredo, 23. maja 2018, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, Ljubljana.

4. 4. 2018; Tematska razprava o slovenščini in predstavitev monografije dr. Alenke Divjak

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, je organiziral v okviru serije razprav Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji tematsko razpravo o slovenščini in predstavitev monografije dr. Alenke Divjak Slovenski pedagoški tisk v borbi proti potujčevanju naše mladine 1860–1918. Tematska razprava je potekala 4. 4. 2018, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani.

Avtorica se v svojem delu dotika pomena osrednjih pedagoških glasil, Učiteljskega tovariša, Popotnika in Slovenskega učitelja v letih 1860–1918, pri čemer je prepoznala in izpostavila podrejeni položaj slovenskega jezika v šolah na Slovenskem kot prvovrstno nacionalno in politično vprašanje, do katerega se je moral jasno opredeliti vsak politični in družbeni dejavnik tistega časa, ki je hotel igrati omembe vredno vlogo v slovenskem prostoru.

Na razpravi o slovenščini in predstavitvi monografije so sodelovali: dr. Alenka Divjak, mag. Manca Erzetič, dr. Dean Komel in dr. Aleš Maver.

21. 3. 2018; Kakšno državo hočemo?

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, je organiziral v okviru serije razprav Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji tematsko razpravo Kakšno državo hočemo? Tematska razprava je potekala 21. 3. 2018, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani.

Sodelovali so: dr. Frane Adam, sociolog, dr. Anže Burger, ekonomist, ddr. Igor Grdina, zgodovinar, dr. Lovro Šturm, pravnik. Razpravo je povezoval Tomaž Zalaznik.

30. 11. 2017; Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko,  je organiziral diskusijsko srečanje ob izidu zbornika Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji, na katerem so avtorji zbornika soočili svoje poglede in stališča v zvezi z naslovno tematiko.

Diskusijski večer je potekal v četrtek, 30. 11. 2017, ob 18. uri,  v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani.

> Uvodni govor, dr. Dean Komel: >>Video

> dr. Jure Zupan, dr. Brane Senegačnik: >>Video

> dr. Frane Adam, Janko Rožič: >>Video

> dr. Andrej Božič, Andrej Možina: >>Video

> dr. Ivan J. Štuhec, dr. Jože Vižintin: >>Video

> dr. Darka Podmenik, dr. Robert Petkovšek: >>Video

> Jan Zobec, Jože Konda: >>Video

> dr. Andrej Fink, Igor Kovač: >>Video

> dr. Anže Burger, dr. Stane Granda: >>Video

4. 10. 2017; Slovenija: kako iz “stanja” v blagostanje?

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral razpravo Slovenija: kako iz “stanja” v blagostanje? v sredo, 4. 10. 2017, ob 18. uri, v Central Hotelu, na Miklošičevi, v Ljubljani.

Spomladi letos smo na Inštitutu Nove revije začeli s projektom Kako se spoprijeti z razmerami in razmerji v Sloveniji. K sodelovanju smo povabili ustvarjalce z različnih področij dela in ustvarjanja. Njihove prispevke bomo izdali v zborniku oktobra letos.

Na razpravi so sodelovali:

14. 6. 2017; Joaquim Braga: Meaning and Sensibility in Art‘s Cultural Individuation

Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral predavanje in diskusijo Joaquima Braga: Meaning and Sensibility in Art‘s Cultural Individuation v sredo, 14. 6. 2017, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani. Joaquim Braga raziskuje in poučuje na Filozofski fakulteti Univerze v Coimbri. Ukvarja se predvsem s filozofijo kulture, opirajoč se na delo Ernsta Cassirerja, iz katerega je leta 2012 tudi doktoriral na Humboldtovi univerzi v Berlinu.

Diskusijo v angleščini je vodil dr. Dean Komel.

31. 5. 2017; Ioannis Kalogerakos The Legacy of Ancient Greek Thought: Aristotle on the Goals of Education (Izročilo antične grške misli: Aristotel o ciljih izobrazbe)

Inštitut Nove revije je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral predavanje in diskusijo Ioannisa Kalogerakosa The Legacy of Ancient Greek Thought: Aristotle on the Goals of Education (Izročilo antične grške misli: Aristotel o ciljih izobrazbe) v sredo, 31. maja 2017, ob 18. uri, v Central jotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani. Ioannis Kalogerakos je profesor predsokratske filozofije na Univerzi v Atenah.

Diskusijo je vodil dr. Dean Komel.

9. 5. 2017; Adam Świeżyński, An Uninvited Guest – Humanities in Poland after 1990/Nepovabljeni gost – Humanistika na Poljskem po letu 1990

Inštitut Nove revije je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral predavanje in diskusijo Adam Świeżyński, An Uninvited Guest – Humanities in Poland after 1990/Nepovabljeni gost – Humanistika na Poljskem po letu 1990 v torek, 9. maja 2017, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani. Predavanje in diskusija sta potekala v angleščini s prevajanjem v slovenščino.

Razpravo je vodil dr. Dean Komel.

25. 4. 2017; Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice in vplivi

Inštitut Nove revije je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral razpravo Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice, vplivi, v torek, 25. aprila 2017, ob 18. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani.

Ruska revolucija 1917 je bila prelomen zgodovinski dogodek. Nekaj časa se je zdelo, da celo razmejuje epohe. Če se je začela kot običajna revolucija, ki ob odprtih vprašanjih definira radikalne odgovore na zagate časa, je bila od boljševiškega oktobrskega prevrata dalje predvsem revolucija stranke, ki je bila oblikovana zato, da izpelje revolucijo. Kot taka ruska revolucija tudi po stotih letih zastavlja vrsto vprašanj na najrazličnejših področjih življenja, ki se dotikajo tudi naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.

Na razpravi, ki jo je vodil dr. Aleš Maver, so sodelovali: ddr. Igor Grdina, dr. Stane Granda, dr. Dean Komel, Tomaž Ivešič. mag.

Posnetki razprav:

> Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice, vplivi, ddr. Igor Grdina: >>Video

> Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice, vplivi, dr. Dean Komel: >>Video

> Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice, vplivi, mag. Tomaž Ivešić: >>Video

> Ruska revolucija: dogodek, zgodovina, posledice, vplivi, dr. Stane Granda: >>Video

16. 11. 2016; Kaj nam pomeni Plečnik?

Plečnikova hiša, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, in Muzeji in galerije mesta Ljubljane so v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organizirali tematski večer z naslovom Kaj nam pomeni Plečnik?, ki je potekala 16. 11. 2016, ob 18. uri, v Plečnikovi hiši, Karunova 4-6, v Ljubljani.

Jože Plečnik (1872–1957), naš brez dvoma najpomembnejši arhitekt, je dal Ljubljani tako svojstven pečat, da jo upravičeno lahko imenujemo Plečnikova Ljubljana. S svojimi intervencijami, od velik potez do malih detajlov, je posegel v staro mestno jedro in ga povzdignil na bistveno kvalitetnejši nivo.

Na razpravi, ki jo je vodil izr. prof. Mihael Dešman, sta sodelovala Andrej Hrausky in Janez Koželj.

Foto: Anže Pureber, MGML

28. 9. 2016; Vzpostavljanje (ne)demokracije

Inštitut Nove revije jev  okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral tematski večer z naslovom Vzpostavljanje (ne)demokracije, ki je potekal v sredo, 28. 9. 2016, v Central Hotelu, na Miklošičevi 9, v Ljubljani.

V medijih in javnosti se še kar naprej uveljavlja teza, da je demokracija za državljane Slovenije nekaj novega, neznanega in da se jo moramo naučiti spoznati. Če je temu tako, potem se moramo vprašati, kaj smo počeli zadnjih 25 let in zakaj po vseh teh letih še vedno govorimo o demokratičnem primanjkljaju.
Katere so ovire, ki nam preprečujejo, da sprejmemo demokracijo kot način uveljavljanja državljanskih pravic? Ali imamo morda na voljo katero drugo obliko političnega sobivanja?

Razvoj Slovenije, dobrobit njenih državljanov, je osnovni temelj in cilj države, ki ga moramo kot državljani sooblikovati. Od nas je odvisno, kako to v vsakdanjem življenju uresničujemo. Ali nas pri tem v preveliki meri vodijo individualni interesi, morda celo asocialni, ali imamo dovolj občutka in volje za spoštljivo sobivanje v skupnosti?

Smo sposobni uveljavljati demokratična načela? Ali naše odločitve raje prepuščamo obstoječim oligarhijam in elitam, da le-te, v zameno za drobne koristi, odločajo namesto nas?

Zakaj je gospodarski, znanstveni, kulturni … razvoj Slovenije tako različno razumljen s strani različnih skupin družbe in politično preobremenjen? Razumljivo je, da so pristopi in metode za dosego cilja različni, a če o njih ne govorimo odprto, če prevladujejo samo eni glasovi, drugi pa ostajajo zatrti, potem o razvoju ne moremo sprejemati odločitev, ki bi nas odgovorno zavezale. Se zavedamo, kaj pomeni demokratična pluralnost za razvoj družbe?
Odločitev za razvoj, za blagostanje v družbi, ne sme biti odvisna zgolj od dominantne populistične politike, temveč je stvar državljanske odgovornosti, ki pripada vsem državljanom Republike Slovenije.

S svojimi razpravami in v pogovoru na predstavljene teme so sodelovali:

> prof. dr. Stane Granda, zgodovinar, predavatelj na Univerzi v Novi Gorici,

> prof. dr. Miha Brejc, sociolog, predavatelj na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani,

> mag. Damjan Mihevc, pravnik, Odvetniška pisarna Mihevc & odvetniki.

Razpravo je vodil Tomaž Zalaznik, direktor Inštituta Nove revije, zavoda za humanistiko.

30. 6. 2016; Slovenščina v Sloveniji

Inštitut Nove revije je v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organiziral pogovor z naslovom Slovenščina v Sloveniji, ki je potekal v četrtek, 30. 6. 2016, ob 18. uri, v Central Hotelu, na Miklošičevi 9, v Ljubljani.

Vlada je v zakonodajni postopek vložila Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o visokem šolstvu, ki v 8. členu pod drugačnimi pogoji kot doslej predvideva uvajanje tujih učnih jezikov (tj. angleščine) pri izvajanju visokošolskih programov v Sloveniji.

Na predlog so se kritično odzvali številni ustvarjalci, raziskovalci in izobraževalci. Odprta je že doslej široko podprta javna peticija Slavističnega društva Slovenije (zbranih že preko 8000 podpisov). Relevantne ugovore glede socialno-ekonomskih učinkov tega člena in celotne novele je podal tudi Visokošolski sindikat Slovenije.

Ta okoliščina, dodatno spodbujena s petindvajsetletnico osamosvojitve Republike Slovenije, sproža načelno vprašanje, kje in do kod smo s slovenščino v Sloveniji, in mar ni malo čudno, da se slovenščino razglasi za poglavitno oviro razvoja slovenskega šolstva ter ključno dejavnico gospodarske zaostalosti, če le pomislimo na vzorčne primere nič kaj vzorne slovenske družbeno-ekonomske tranzicije.

Zavzemanje za kar najbolj širok pretok znanj, kakor tudi za večjezikovno znanstveno komunikacijo v visokošolskem in raziskovalnem prostoru, je več kot dobrodošlo, vendar ne za ceno, da hkrati s tem odslovimo slovenščino.

O tej problematiki so spregovorili: prof. dr. Andreja Žele, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ZRC SAZU, predsednica Slavističnega društva Slovenije; prof. dr. Marko Jesenšek, prorektor Univerze v Mariboru; doc. dr. Zoran Božič, Univerza v Novi Gorici, predsednik Komisije za kulturo, znanost, šolstvo in šport Državnega sveta; prof. dr. Marko Marinčič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije.

Pogovor je vodil prof. dr. Dean Komel, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko.

25. 5. 2016; Vrednost humanistike v perspektivi družbenega razvoja

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo organizirali razpravo z naslovom Vrednost humanistike v perspektivi družbenega razvoja, v sredo, 25. 5. 2016, v Central Hotelu, na Miklošičevi, v Ljubljani.

Humanistiko lahko obravnavamo kot tisti tip vednosti, ki neposredno konstituira humane vred­nosti. Njena lastna vrednost in veljavnost pa sta danes slej ko prej vprašljivi, predvsem pa nista raz­vidni njena vloga, položaj in prispevek v prihodnosti in za prihodnost. Lahko rečemo, da glede tega prevladuje veliko nerazpoloženje in da je humanistika prej izključena kot pa vključena v načrtovanje prihodnjega družbenega razvoja.

Izid kompleksnega, devetsto strani obsegajočega dela Leksikon likovne teorije prof. dr. Jožefa Mu­hoviča je prava spodbuda in priložnost, da se sprožijo nekatera ključna vprašanja glede vrednostnega statusa humanistične vednosti. Najprej zato, ker takemu – dvajset let nastajajočemu – avtorskemu delu v sistemu vrednotenja raziskovalnih dosežkov sploh ni bila priznana znanstvena veljavnost, tem­več zgolj omejeni strokovni doprinos. O tem, kako se pri oblikovanju takega dela s področja vizualne kulture prepletata znanstveni in strokovni vidik, bo uvodoma spregovoril avtor sam. Sproži pa se seveda načelno vprašanje, kakšen je naš odnos do avtorskih del na področju humanistike, se pri tem sploh upošteva njihov specifični znanstveni in družbeni učinek?

V razpravi, ki jo je vodil prof. ddr. Igor Grdina, so sodelovali prof. dr. Dean Komel, prof. dr. Jožef Muhovič in doc. dr. Branko Senegačnik.

11. 5. 2016; Ekonomski izzivi Slovenije

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo organizirali razpravo z naslovom Ekonomski izzivi Slovenije, v sredo, 11. 5. 2016, v Central Hotelu, na Miklošičevi, v Ljubljani.

Slovenija se že vrsto let sooča z resnimi strukturnimi neskladji, ki dušijo dolgoročno gospodarsko rast in blaginjo prebivalcev ter onemogočajo dolgoročno uravnoteženost javnih financ. Med glavne ekonomske izzive Slovenije spadajo nizka produktivnost gospodarstva, neučinkovit javni sektor, vi­soka brezposelnost, visok davčni primež, neprilagojenost neugodnim demografskim spremembam in strukturna neravnotežja v javnih financah.

Kljub gospodarskemu okrevanju, sanaciji bančnega sistema, politični stabilnosti in ugodnim po­gojem zadolževanja politika do sedaj ni zbrala dovolj razuma in poguma za izvedbo ključnih struk­turnih ukrepov.

O potrebnih spremembah ekonomske politike, o zadnjih programskih dokumentih vlade in o rešit­vah za ključne ekonomske izzive v prihodnjih letih so razpravljali: dr. Anže Burger, docent in raziskovalec na FDV UL, Svetilnik, Visio; Rok Novak, strokovni direktor Inštituta Libertas; mag. Mitja Steinbacher, raziskovalec na Fakulteti za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu v Ljubljani; Jaka Šoba, podjetnik in kolumnist; dr. Blaž Vodopivec, psiholog, finančnik in kolumnist.

Razpravo je vodil Matej Kovač.

30. 3. 2016; Razumevanje svobode

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo organizirali razpravo z naslovom Razumevanje svobode, v sredo, 30. 3. 2016, v Central Hotelu, na Miklošičevi, v Ljubljani.

Dr. Eamonn Butler v svoji knjigi Temelji svobodne družbe, ki jo je prevedel Niki Neubauer in leta 2015 izdal Inštitut Karantanija ter založil Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko, med dru­gimi zapiše naslednje misli o razumevanju svobode: »Vsekakor obstajajo velike razlike med najbolj svobodnimi in najmanj svobodnimi državami, toda v vsaki državi družbeno in gospodarsko življenje ljudi, v večji ali manjši meri, nadzorujejo uradniki in politiki. Takšne omejitve in nadzor so v veljavi že tako dolgo in omejujejo tolikšen del našega vsakodnevnega življenja, da so postale že kar del kulture. Ljudje jih imajo kratko malo za del življenja, za nekaj naravnega in neizogibnega.«

Kako pri nas razumemo svobodo, kako jo dojemamo in kako jo uresničujemo, so razpravljali: prof. dr. Lovro Šturm, pravnik, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča RS in nekdanji minister v vladi RS; prof. dr. Jure Zupan, fizik, nekdanji minister v vladi RS; doc. dr. Bernard Nežmah, sociolog, znanstveni sodelavec na INR, kolumnist tednika Mladina; dr. Yuri Sidorovich, ekonomist, partner v družbi Deloitte.

Pogovor z njimi je vodil Rok Novak, strokovni direktor Inštituta Libertas.

27. 1. 2016; »Kanibali, kristjani in etnografska domišljija: Montaigne in njegovi sodobniki«

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo gostili prof. dr. Johna J. Martina s predavanjem »Kanibali, kristjani in etnografska domišljija:Montaigne in njegovi sodobniki«. Predavanje je bilo v sredo, 27. 1. 2016, ob 12. uri, na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji, Breg 12, v Ljubljani.  Z njim se je pogovarjal prof. dr. Darko Darovec, ki z njim sodeluje na Univerzi Ca’Foscari v Benetkah.

Predavanje temelji na dejstvu, da se Kolumb ni zavedal, da je prišel v Novi svet, kljub temu pa so mu Karibi predstavili osupljive kulture, kjer se je, kot je potrdil eden od njegovih obveščevalcev, srečal s kanibali – jedci človeškega mesa. V naslednjih nekaj stoletjih je kanibalizem postal ena od značilnosti, s katerimi so opredeljevali »barbarstvo« številnih ljudstev Novega sveta in obenem domnevno superiornost evropskih kultur kot lastnikov nedavno odkritih kontinentov. Že slavni francoski humanist Michel de Montaigne v svojih Esejih (1580) podvomi v trditev o kulturni superiornosti. V razpravi bo prof. Martin predstavil Montaignovo kritiko njegovih evropskih sodobnikov v širšem kontekstu zgodnjenovoveškega etnografskega modnega pisanja o kanibalizmu skozi študije številnih francoskih, španskih, portugalskih in nemških popotnikov v Novi svet. Realna ali izmišljena evropska srečanja s kanibalizmom so igrala pomembno vlogo pri oblikovanju tega, čemur bi lahko rekli etnografska domišljija zgodnjenovoveške Evrope.

7. 12. 2015; “Novi razred” danes! Jutri?

Ob 25. obletnici plebiscita za samostojno Slovenijo smo v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organizirali razpravo »Novi razred« danes! Jutri?

Ob prebiranju Đilasove knjige Novi razred in njegovih člankov, objavljenih v Borbi, človeka kar zmrazi, ko ugotovi, kako vsa ta besedila, ki so bila napisana pred več kot šestdesetimi leti odslikavajo podobo našega današnjega stanja. Spremeniti je potrebno samo imena in zakriti oznake takratne politične ideologije ter jih zamenjati z modernejšimi oznakami, bolj znanimi današnjemu bralcu. Namen razprave je, da odgovori na vprašanja: – Zakaj smo morali več kot pol stoletja čakati na javni diskurz o knjigi Novi razred? – Zakaj Đilasove ideje zopet vstopajo v našo sedanjost oziroma zakaj so še vedno aktualne? Žarišče dogodka ne bo Milovan Đilas per se, pač pa njegovi pogledi in njihova uporabnost pri presojanju razmer v današnji Sloveniji. Ugotavljamo namreč, da se v Sloveniji, v 25-letih po odločnem »da« na plebiscitu, ko smo se odločili za samostojno, demokratično in svobodno Slovenijo, v bistvu ni kaj dosti spremenilo, ko govorimo o sodobni (slovenski) družbi. Na razpravi so sodelovali: izr. prof. dr. Matej Avbelj, pravnik, doc. dr. Anže Burger, ekonomist, Tomaž Ivešić, zgodovinar, doc. dr. Aleš Maver, zgodovinar in urednik.

Razpravo in diskusijo bo vodila Urška Makovec. Razprava je bila v četrtek, 17. decembra 2015, ob 18.30. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, Ljubljana.

Lansko leto je, šele po sedeminpetdesetih letih, pri nas izšel prevod najznamenitejše knjige Milovana Đilasa Novi razred. Zaradi izrednega odziva javnosti je letos jeseni izšla še ena Đilasova knjiga Anatomija neke morale, z izborom njegovih člankov, ki so izhajali v Borbi, in s spremno študijo zgodovinarja Tomaž Ivešića.

24.11. 2015; Begunci, migranti in Evropa

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo organizirali predavanje in razpravo na temo Begunci, migranti in Evropa. Kaj pomeni »begunska kriza« za Evropo? Ali lahko vpliva na preoblikovanje Evropske unije ter njenih identitet? V uvodni razpravi je prof. dr. Anđelko Milardović, politolog, direktor Inštituta za evropske in globalizacijske študije (Zagreb), znanstveni svetnik na Inštitutu za migracije in narodnosti (Zagreb), avtor več publikacij na temo migracije ter pobudnik in soavtor »Splitske deklaracije«, ki je bila sprejeta oktobra 2015 ob humanitarni krizi, prikazal vidike migracij in zgodovinske, gospodarske ter politične vzroke za njihov nastanek. Kot strokovnjaka za področje Balkana in Bližnjega vzhoda sta kot koreferenta v razpravi sodelovala Bakhtyar Aljaf in mag. Zijad Bećirović, direktorja mednarodnega inštituta IFIMES, ki sta v zvezi s temo razprave prispevala že vrsto analiz. Njuno delo še posebej odlikujejo mednarodni stiki in sodelovanje z vidnimi osebnostmi iz Evropske unije, Balkana in Bližnjega vzhoda. Razpravo in diskusijo je vodil Tomaž Zalaznik.

Foto: Željko Stevanić/IFP

11. 11. 2015; Ali ima mesto Ljubljana svojega lastnega »duha«?

V okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost smo gostili prof. dr. dr. h. c. (mult.) Haralda Heppnerja s predavanjem Ali ima mesto Ljubljana svojega lastnega »duha«? Predavatelj je predstavil zgodovinsko študijo o Ljubljani, prestolnici Slovenije, ter njenem duhu. Z njim se je pogovarjal prof. dr. Stane Granda.

Prof. dr. dr. h. c. (mult.) Harald Heppner je eden najvidnejših zgodovinarjev, specialistov za Jugovzhodno Evropo na nemškem govornem področju. Od leta 1997 je profesor za zgodovino Jugovzhodne Evrope na Univerzi Karla in Franca v Gradcu s težišči zgodovinopisje, splošna strukturna vprašanja in kulturna zgodovina. Med drugim je vodil oz. vodi projekte Družine na prelomu. Zgodovina migracij v času prve svetovne vojne (2007), Gozd in habsburška politika virov na Sedmograškem v 18. st. (2011), Sedmograški gozdovi v kartografiji 18.stoletja (2015), Personnel Management in a New Province: The Austrian Banat (do leta 2018).

Je član in/ali predsednik številnih nacionalnih in mednarodnih strokovnih društev, med drugim častni član centra Center for European Integration Evropske unije ter član Instituta za zgodovino Romunske akademije znanosti.

Raziskoval je tudi v tujini (1978/1986 Bukarešta, 1980 Moskva, 1985 Sofija, 1992 Pariz). Leta 1995 je bil gostujoči profesor na Oddelku za zgodovino FF UL in leta 1997 gostujoči profesor na Univerzi v Innsbrucku.

Oddelek za Zgodovino Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Gradcu je edina avstrijska znanstvena institucija, ki se ukvarja z raziskovanjem in poučevanjem zgodovine Jugovzhodne Evrope. Pod njegovim vodstvom se je posvečal tudi mednarodnemu ter medinstitucionalnemu sodelovanju z znanstvenicami in znanstveniki Jugovzhodne Evrope ter odpiral možnosti sodelovanj in povezav na evropskem nivoju.

5. 11. 2015; Razvijanje vrednostnih verig in prihodnost Slovenije ter utemeljitev potrebe za obči razvojni konsenz

Inštitut Nove revije in Inženirska akademija Slovenije sta v okviru tematskih razprav Sedanjost za prihodnost organizirala prvo javno razpravo Razvijanje vrednostnih verig in prihodnost Slovenije ter utemeljitev potrebe za obči razvojni konsenz, ki je bila v četrtek, 5. 11. 2015, ob 18. uri, v Central Hotelu, na Miklošičevi 9, v Ljubljani.

Organizacijo serije tematskih razprav je spodbudilo spoznanje, da se v dani družbeni situaciji ne sproža le vprašanja položaja raziskovalne dejavnosti na Slo­venskem, pač pa se in predvsem javlja potreba po interdisciplinarnem sodelovanju intelektualcev različnih znanstvenih, razvojnih, tehnoloških, izobraževalnih in strokovnih provenienc, kar bi omogočilo celovitejši in odločnejši pristop k razvojnim izzivom ter gospodarski in družbeni perspektivi Slovenije.

Nedvomno bo tako interdisciplinarno sodelovanje, ki povezuje različne ter medsebojno bolj ali manj ločene in ozko interesno porazdeljene resorje znanosti, inženirstva, tehnologije, izobraževanja, gospodarstva, uprave, kulture, okoljevarstva, informatike, sociale, politike itn., prispevalo k bolj odgovornemu odnosu do upravljanja države in njenih podsistemov, k inovativnosti, razvoju ter k rasti demokratičnega dialoga.

S svojimi razpravami in diskusijo so na prvi javni razpravi sodelovali:

> prof. dr. Stane Pejovnik, uvodni nagovor predsednika Inženirske akademije Slovenije: >>Video

> prof. dr. Peter Glavič, Analiza stanja gospodarstva, znanosti, razvoja in okolja v Sloveniji: >>Video

> prof. dr. Vojteh Leskovšek, Krožna proizvodnja – Gonilna sila za inovativne izdelke, procese in sisteme za novo generacijo proizvodnje: >>Video

> Rok Uršič, Kaj 50 let Moorovega zakona pomeni za humanistične vede: >>Video

> prof. dr. Dean Komel, Utemeljitev potrebe za obči razvojni konsenz: >>Video

20. 10. 2015; “Nasilje in razbojništvo v zgodnjem srednjem veku”

V sodelovanju z Italijanskim inštitutom za kulturo v Sloveniji smo gostili prof. dr. Claudia Povola s predavanjem »Nasilje in razbojništvo v zgodnjem novem veku«.

Predavatelj je na podlagi svojih raziskovanj v beneških arhivih, v primerjavi s študijami in objavljenimi do­kumenti raziskav v nekaterih drugih evropskih deželah, prikazal državne instrumente, ki so v zgodnjem novem veku z represivnimi in procesno-pravosodnimi ukrepi korenito posegli v običajno pravo skupnosti. Najočitneje se to odraža v kaznovalni politiki: maščevanje prevzema država oz. Vladar. Ustrahovalna moč se je kazala v raznovrstnih javnih mu­čilnih svečanostih, ki jih srednji vek ni poznal. Izgon (in/ali azil), ki je bil v običaju skupnosti namenjen času, potrebnem za pomiritev sprtih strani zaradi določenih krivic, postane najpomembnejše kaznovalno orodje, ki omogoči ozemeljsko razširitev sodnih pristojnosti centralnih državnih organov. Izgon je bila kazen tako za velike kot za manjše prekrške, izgnanca pa je proti (državni) nagradi lahko vsakdo ubil. Od konca 16. stol. pa je država uvedla nove oblike družbene re­presije, tako da je spodbujala medsebojno ubijanje izgnancev, s pomilostitvijo in dodeljeno nagrado za ubijalca izgnanca. Pod pokroviteljstvom države so se nato oblikovali pravi oddelki bivših izgnancev – lovcev na glave, ki so pobijali druge izgnance. Tako se je ustvarjal mit o državi, ki skrbi za varnost in blagostanje svojih državljanov. Sodobne razprave o kaz­novalni politiki bi vsekakor morale v večji meri vključevati spoznanja iz bogate pravne kulturne dediščine.

Z njim se je pogovarjal prof. dr. Darko Darovec z Univerze Ca’Foscari Benetke, kjer skupaj izvajata projekt FAIDA.

Po končanem predavanju in diskusiji je bila tudi predstavitev knjige prof. dr. Claudia Povola »Tradicija pride na dan. Razprave iz antropologije prava (16.‒18. stoletje)«, ki je izšla tudi v slovenskem jeziku in bila na voljo na predstavitvi.

23. 9. 2015; Humanistika in družbena diskomunikacija

Dosedanje razprave o vlogi in položaju humanistike v sodobni družbi so se več ali manj omejevale na:

> načelna vprašanja uporabnosti humanistike,

> njen prispevek k diskusiji o vrednotah humane družbe,

> izdelavo etik poslovanja in raziskovanja in

> morebitno sovplivanje na trajni družbeni razvoj.

Manj ali skoraj nič se je ob tem upošteval humanistični razumevanjski kontekst, ki opredeljuje komunikativno – in ne zgolj komunikacijsko – konkretnost sodobne družbe. Če želimo temu slediti, mora humanistika prestopati različne sektorje, registre, arhive, lestvice … Kako? Kako na to vplivajo »tradicija«, »zgodovina«, »jezik«, »vednost«, »vrednost«, »sporočilnost«, »mnenje«, »pobuda«, »javno dobro«, »posameznik«, »skupnost«, »ustvarjanje« … Ali naj še naprej vztrajamo pri ustaljenih formaliziranih postopkih in pristopih, ali moramo končno pristopiti k vsebini, ki opredeljuje sam sensus communis, tisto, »kar nam je skupno«. Demokratični premik ni nekaj samoumevnega, temveč ga je treba vzpostaviti v elementarnosti konsenza.

> Kaj je tisto, kar si skupaj delimo, vendar nas nasprotno, in kot po neki direktivi, v največji meri deli?

> Katera razmerja in razmere je treba tu preseči, da bi dosegli mero za potrebno kritično obravnavo?

> Ali si jo upamo naprtiti, glede na naša dosedanja ravnanja in naravnanosti?

Na tematskem večeru so sodelovali: Dean Komel, Aleš Maver, Bernard Nežmah in Urška Makovec.

4. 6. 2015; “Negativni socijalni akti. O uslovima postojanja grupe, tima, zajednice, insitucije, instituti …”

Petar Bojanić je vodja Inštituta za filozofijo in socialno teorijo v Beogradu in Centra za podiplomske študije na Reki. Kot gostujoči profesor trenutno poučuje filozofijo na Mednarodnem univerzitetnem kolidžu v Torinu ter na Fakulteti za arhitekturo v Beogradu. Po zaključku doktorata na temo (Zadnja) vojna in institucija filozofije pod mentorstvom Jacquesa Derridaja in Etienna Balibarja je poučeval na Univerzi Cornell, na Univerzi v Aberdeenu ter na Univerzi v Londonu. Je avtor in sourednik številnih knjig in člankov, v katerih je z veliko filozofsko pronicljivostjo analiziral zlasti probleme sodobne družbenosti v globalnem in lokalnem kontekstu (njegova bibliografija je dostopna na http://instifdt.bg.ac.rs/bojanic_e.html). Lani je pri založbi Mimezis (Videm) izšlo njegovo delo Nasilje in mesijanstvo (Violenza e Messianismo), ki bo prihodnjo pomlad izšlo tudi v francoskem jeziku pri založbi Vrin.

Izhodišče njegovega ljubljanskega predavanja tvori kratek spis fenomenologa Adolfa Rainacha iz leta 1911 o »Nesocialnih in socialnih aktih«. Na podlagi fenomenoloških razlikovanj, ki jih vpelje Rainach, bo skušal pojasniti, kako delujejo različne entitete, v katerih se skupaj živi in dela. Ali se negativni akti in negativne akcije kažejo kot ključen pogoj obstajanja in trajanja neke skupine? V tem okviru bo razvil nekatere teze iz svoje nove knjigo o Teoriji inštitucij, ki jo pripravlja, zadevajo pa halucinacije skupnosti in skupinske identitete, prisotnost in odsotnost članov »delovnega kolektiva«, mesto in menjanje mesta, potovanje in razmišljanje, svet in provinco.

Predavanje je bilo v srbohrvaščini. Moderator in koreferent v diskusiji je bil Dean Komel.

4. 3. 2015; Iz demokratičnega ne-premika v nov družbeni dogovor

Inštitut Nove revije vabi na šesti večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, ki bo v sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri, v Central Hotelu, Miklošičeva 9, v Ljubljani, na temo Iz demokratičnega ne-premika v nov družbeni dogovor.

V razpravi bodo sodelovali: dr. Frane Adam, mag. Marko Bitenc, dr. med, dr. Miha Brejc, dr. Dean Komel, dr. Darko Darovec, Stane Granda, ddr. Igor Grdina, dr. Peter Jambrek, dr. Dean Komel, dr. Aleš Maver, mag. Damjan Mihevc, Andrej Možina, dr. med., dr. Iztok Simoniti, dr. Ivan Štuhec in dr. Jože Vižintin.

Z javno razpravo želimo, ob 25. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, 8. aprila 1990, odpreti prostor, ki bo omogočil potreben demokratični dialog in premik iz obstoječe polariziranosti, izključevalnosti in nesposobnosti, da bi se vzpostavili kot družba, v kateri so svoboda duha in ustvarjalnost ter vitka država glavni potenciali njenega razvoja.

19. 2. 2015; “Religious and Cultural Tensions and their Overcoming in Contemporary World”

Inštitut Nove revije, Forum za humanistiko in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji vabijo na tematski večer, ki bo potekal v četrtek, 19. 2. 2015, ob 18. uri, na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji, Breg 12, v Ljubljani.

Gost večera bo eden najpomembnejših sodobnih italijanskih filozofov prof. dr. Adriano Fabris s predavanjem »Religious and Cultural Tensions and their Overcoming in Contemporary World«. Sledili bodo diskusijski prispevki ljubljanskega pomožnega škofa prof. dr. Antona Jamnika, diplomata prof. dr. Iztoka Simonitija in odprt pogovor.

Diskusijo bo moderiral prof. dr. Dean Komel.

10 in 11. 4. 2014; Konferenca Avtoriteta in demokracija

Center za demokracijo in tehnologijo in Inštitut Nove revije sta vabila na konferenco Avtoriteta in demokracija, ki je potekala 10. in 11. junija 2014, v City Hotelu v Ljubljani.

Na konferenci so sodelovali: dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik, dr. Anton Jamnik, pomožni škof, dr. Iztok Simoniti, diplomat, dr. Dean Komel, filozof, dr. Gorazd Bajc, zgodovinar, dr. Bernard Nežmah, sociolog, Marko Šorli, vrhovni sodnik, dr. Gregor Virant, minister za notranje zadeve, Stanislav Veniger, direktor policije, Aleksander Mervar, direktor ELES-a, Matjaž Čadež, direktor Halcom-a, Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije. »Sodobno demokratično družbo smo si drugače predstavljali« je pogosto slišati v medijih in pogovoru z ljudmi. Nihče ni zadovoljen s stanjem v državi, nezaupanje v vsakogar in vse je postalo stalnica, nespoštovanje drug drugega in institucij oblasti pa je nekaj, kar doživljamo zadnji dve desetletji.

28. 5. 2014; »ALI VEMO, ZAKAJ SMO V KRIZI?«

Inštitut Nove revije in Inštitut za razvojne in strateške analize sta vabila na okroglo mizo »ALI VEMO, ZAKAJ SMO V KRIZI?« DRUŽBENA KRIZA IN INSTITUCIONALNE SPREMEMBE, ki je potekala v kavarni NEBOTIČNIKA, na Štefanovi ulici 1, v Ljubljani, v sredo 28. 5. 2014 ob 18. uri.

Na okrogli mizi so sodelovali dr. Frane Adam, dr. Dean Komel, dr. Matevž Tomšič in drugi strokovnjaki s področja družboslovja in humanistike. Iztočnica za diskusijo je bila knjiga dr. Franeta Adama Na razpotju družbene krize – Quo vadis, Slovenija? (IRSA, 2013).

14. 10. 2014; Sedanjost za prihodnost: Novi razred danes

Inštitut Nove revije je v kavarni Nebotičnik v Ljubljani organiziral serijo strokovnih interdisciplinarnih tematskih razprav na temo Sedanjost za prihodnost. Prvi večer tematskih razprav, ki je bil v torek, 14. oktobra 2014, ob 18. uri, v kavarni Nebotičnik, Štefanova 1, smo namenili temi Novi razred danes. Zakaj je knjiga Novi razred, ki jo je Milovan Đilas izdal pred 57 leti, danes še vedno aktualna v slovenskem prostoru?

O tem so razpravljali še: dr. Gorazd Bajc, dr. Aleš Maver, dr. Bernard Nežmah, Tomaž Ivešić.

22. 10. 2014; Sedanjost za prihodnost: Slovenska konkurenčnost danes

Inštitut Nove revije je vabil na drugi večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, v sredo, 22. oktobra 2014, ob 18. uri, v kavarni Nebotičnik, Štefanova 1, v Ljubljani. Razpravo smo namenili temi Slovenska konkurenčnost danes. Zakaj Slovenija na lestvici Svetovnega ekonomskega foruma in lestvici Ekonomske svobode Fraser­jevega inštituta v zadnjih letih kontinuirano pada in se jo danes postavlja ob bok državam, kot so Sierra Leone oziroma za države, ki so še pred leti konkurenčno zaostajale za Slovenijo: Romunija, Makedonija, Črna Gora? Kaj je vzrok temu padcu in kaj nas omejuje? Kaj bi morali storiti? Kaj lahko pričakujemo?

O tem se bomo pogovarjali z gostom dr. Yurijem Sidorovichem, odgovornim partnerjem svetovalne in revizijske hiše Deloitte v Sloveniji.

11. 11. 2014; Sedanjost za prihodnost: Kritična humanost (ob ustanovitvi Foruma za evropsko humanistiko)

Inštitut Nove revije in pokrovitelja Avstrijski kulturni forum in Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji smo vabili na tretji večer tematskih razpravSedanjost za prihodnost, v torek, 11. novembra 2014, ob 19. uri, v City hotelu, Dalmatinova 15, v Ljubljani, na temo Kritična humanost ob ustanovitvi Foruma za evropsko humanistiko. Osrednji gost večera je bil eden najpomembnejših fenomenoloških filozofov danes zaslužni prof. dr. Bernhard Waldenfels s predavanjem »Homo respondens«.

V diskusiji so sodelovali še: prof. dr. Žarko Paić, Univerza v Zagrebu, prof. dr. Werner Wintersteiner, Univerza v Celovcu, in prof. dr. Dean Komel, Inštitut Nove revije/Filozofska fakulteta.

4. 12. 2014; Sedanjost za prihodnost: Učinkovitost in konkurenčnost javne službe med javnim in zasebnim

Inštitut Nove revije je vabil na četrti večer tematskih razprav Sedanjost za prihodnost, v četrtek, 4. 12. 2014, ob 17. uri, v Central Hotelu (dvorana Emona I, 6. nadstropje), Miklošičeva 9, Ljubljana, na temo Učinkovitost in konkurenčnost javne službe med javnim in zasebnim. Ste zadovoljni s kakovostjo storitev javnih zavodov? Je kakovost storitev na področju zdrav­stvenega varstva, šolstva, raziskovalne dejavnosti višja v zasebnem ali javnem sektorju? Ali je konkurenca potrebna tudi pri izvajanju javne službe? Ali še vedno obstajajo monopolni interesi, ki jo preprečujejo?

O tem so razpravljali: prof. dr. Rado Bohinc, predsednik Upravnega odbora Javne agencije za znanst­veno raziskovalno dejavnost RS, prof. dr. Peter Maček, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, prim. Andrej Možina, dr. med., predsednik Zdravniške zbornice Slovenije, izr. prof. dr. Janez Stare, dekan Fakultete za upravo. Pogovor bo vodil prof. dr. Mihael Brejc, nekdanji evropski poslanec.