V okviru tematskih razprav »Sedanjost za prihodnost« smo organizirali razpravo z naslovom »Vrednost humanistike v perspektivi družbenega razvoja«, ki je potekala v sredo, 25. 5. 2016, v Central Hotelu, na Miklošičevi, v Ljubljani.
Humanistiko lahko obravnavamo kot tisti tip vednosti, ki neposredno konstituira humane vrednosti. Njena lastna vrednost in veljavnost pa sta danes slej ko prej vprašljivi, predvsem pa nista razvidni njena vloga, položaj in prispevek v prihodnosti in za prihodnost. Lahko rečemo, da glede tega prevladuje veliko nerazpoloženje in da je humanistika prej izključena kot pa vključena v načrtovanje prihodnjega družbenega razvoja.
Izid kompleksnega, devetsto strani obsegajočega dela Leksikon likovne teorije prof. dr. Jožefa Muhoviča je prava spodbuda in priložnost, da se sprožijo nekatera ključna vprašanja glede vrednostnega statusa humanistične vednosti. Najprej zato, ker takemu – dvajset let nastajajočemu – avtorskemu delu v sistemu vrednotenja raziskovalnih dosežkov sploh ni bila priznana znanstvena veljavnost, temveč zgolj omejeni strokovni doprinos. O tem, kako se pri oblikovanju takega dela s področja vizualne kulture prepletata znanstveni in strokovni vidik, bo uvodoma spregovoril avtor sam. Sproži pa se seveda načelno vprašanje, kakšen je naš odnos do avtorskih del na področju humanistike, se pri tem sploh upošteva njihov specifični znanstveni in družbeni učinek?
V razpravi, ki jo je vodil prof. ddr. Igor Grdina, so sodelovali prof. dr. Dean Komel, prof. dr. Jožef Muhovič in doc. dr. Branko Senegačnik.