| Posvet o literaturi |
|
ROBOVI LITERATURE Ljubljana, 11. in 12. november 2009 (dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I)
Čeprav se sodobno literarno dogajanje razgrinja v živopisno, notranje bogato razslojeno in razprostranjeno pokrajino, v kateri se gibljejo ne le avtorji in njihovi založniki, temveč tudi literarni kritiki in teoretiki, spremljevalci in sprejemniki književnih umetnin, bralci, se zdi, da v današnjem, globaliziranem in tehniziranem svetu, v svetu oglušujoče kakofonije tisočerih, medsebojno preglašajočih se glasov glas literature same – njen nagovor in njena govorica, bodisi na meji tišine bodisi vzpeta v zamahu krika – zveni in odzvanja v praznem, domala brez odmeva, potisnjen vstran in vkraj, kot postranska stvar postavljen na okrajek, pahnjen na rob ne-slišnega. Kaj danes literatura kot najbolj razvejana oblika jezikovnega u-stvarjenja sploh ustvarja? Na posvetu bomo skušali zastavljeno vprašanje dopolniti z vprašanjem, ki odgovor na »kaj?« umešča v odgovor na »kje?«. Kje literatura ustvarja in kje pride do stika z drugim-i? V družbi ima literatura svoj prostor, odgovor na vprašanje, kaj ta prostor je, pa zahteva tehtnejši razmislek. Ali ni morda ta prostor literatura sama? In če je, kakšen naj bi sploh bil? Fikcijski, imaginarni, kvazirealni? Mogoče družbeni, javni, realni? Ali je ta prostor sploh enoznačno določljiv? Kje je njen prostor in kdo ga poseduje? Ali je v rokah samih literarnih ustvarjalcev? Je v rokah založnikov, literarnih teoretikov? Ali ni morda ta prostor v zakupu danes najbolj 'stvariteljsko' produktivnih medijev? Vse kaže, da je v iskanju svoje pozicije sama literatura vedno bolj na robu nedoločenega prostora. Gre morda za hoteno elitarno izbiro same literature? Če pa ne gre za izbiro same literature, kdo jo na rob potiska? Tržna logika založništev in medijev, samozadostnost literarne vede ali družbeni trendi nasploh? Kaj je pravzaprav marginalna pozicija literature? Ali je njena robnost tudi prednost ali celo njen specifični modus bivanja? Morda pa velja vprašati takole: ali ni robnost le rezultat nekega manka v razvoju literature in kazatelj vse večje oddaljenosti od središča (tako družbenega kot prostora samega u-stvarjenja)? Z marginalizacijo literature izgublja svoje stične točke tudi mnogo drugih sorodnih področij. Kar danes opažamo, so posledice te marginalizacije, ki se kažejo kot vzajemna in vsestranska odtujenost ter pomanjkanje medsebojne komunikacije. V ospredje vse bolj prihaja manko skupnega prostora oz. prostora srečevanja vseh teh področij. Morda lahko prav premislek (ob-)robnosti glasu literature zbliža raznotere perspektive in omogoči približanje njenemu kraju. Omogoči sestop in vstop v kraj, ki se razprostira v o-kraj in pred očmi bralca z besedo, z govorico razpira in vzgibava razgibano krajino sveta, njegova razsežja in njegovo presežnost. Kraj, ki (se) odpira (v) prostor. (V) prostost.
Organizacija posveta: Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem
Programski odbor posveta: prof. dr. Darko Darovec prof. dr. Dean Komel Andrej Božič Jurij Verč
PROGRAM
Sreda, 11. november 2009
10.00 – 12.00 Moderatorja: prof. dr. Darko Darovec in prof. dr. Dean Komel Dean Komel: Literatura in šola mišljenja Jurij Verč: Središčnost in robnost slovenske literature Andrej Božič: Pokrajina in kraj literature Marko Juvan: Nujnost literature v petih pojmih: imaginarno, mimezis, alteriteta, singularnost, transgresija Alojzija Zupan Sosič: Kvaliteta ali uspešnost literature? Igor Grdina: Nostra maxima culpa Razprava
Odmor
12.30 – 14.30 Moderatorja: prof. dr. Darko Darovec in prof. dr. Dean Komel Andrej Brvar: Šestdeseta Ivo Svetina: Elita roba: zakaj vztrajati na robu Meta Kušar: Ali je literatura ujeta v strankarski sistem? Marcello Potocco: Robovi ali (stran)poti med prakso in teorijo Matej Krajnc: Problem interdisciplinarnosti literature: razprava o interdisciplinarnosti literature kot (ob)robnem pojavu Andrej Hočevar: Prodor v nastajajoči prostor Cvetka Bevc: V areni življenja ali pred zaprtimi vrati? Razprava
Opoldanski odmor
16.00 – 18.00 Moderatorja: Andrej Božič in Jurij Verč Primož Repar: Literatura na obrobju ali marginalizirana človečnost Rudi Zaman: Vrhunska literatura med komercialo in založniško etiko Rok Zavrtanik: Literatura, ki je ogenj, ki obuja duše Barbara Pogačnik: Dobri bralec kot žrtev povprečnega bralca Robert Simonišek: Sodobna kritika in marginalizacija literature Razprava
Četrtek, 12. november 2009
12.00 – 14.00 Moderatorja: Andrej Božič in Jurij Verč Vanesa Matajc: Slovenski roman po letu 1990: premene v konceptih zgodovine Tomo Virk: Literatura in etika: družbena vloga literature danes Edvard Kovač: Eshatološkost literature, središče ali rob družbe? Alen Širca: Literarna soteriologija? Brane Senegačnik: Dva robova literature Razprava
Odmor
14.30 – 16.30 Moderatorja: Andrej Božič in Jurij Verč Tina Bilban: Megla nad literarno pokrajino Boštjan M. Turk: Vživetost literature v projekt slovenske polis Mira Miladinović Zalaznik: Igor iz Perche ali Mož ima pravico vedeti, kako mu je umrl oče Janko Rožič: O poeziji na robu Bernard Nežmah: Ali je žurnalizem onkraj literature? Miha Pintarič: Črka in glas. Na robu minljivosti zapisanega Razprava
|
